Kompostiranje Človeškega Gnoja

 

Kompostišče Za Človeški Gnoj

 

VIDEO: Predstavitev Haciende za človeški gnoj

 

Izkopane so bile luknje za kole velikosti 7x10 cm, ki so bili postavljeni v mešanico suhega betona in zemlje, navlažena in fiksirana.

 

Z postavljenimi in fiksiranimi koli, privijemo še deske na kole, tako da dobijo zaboji stene.

 

 Zaboji dobivajo obliko, ko se dodaja še več desk na vsako stran.

 

Tram v ostrešju (škarnik) je narejen iz reciklirane trobelike, odrezala sta ga Joe Jenkins in pastorek Brent Ulisky.

 

Stare deske iz porušenega skednja, so bile uporabljene za pokrivanje strehe. V ozadju vidite 20 let staro kompostišče, narejeno iz ničesar drugega kot recikliranih materialov. Toda zdaj že malo razpada.

 

Pokriti sredinski zaboj se uporablja kot skladišče za pokrivni material, streha je pokrita s skrilavci. Na sliki levo za Haciendo, lahko vidite vrh, kupa žagovine, ki stoji za kompostiščem. Žagovina se uporablja v tem straniščnem sistemu.

 

Žlebovi usmerjajo dež v zbirni sod. Deževnica se uporablja za čiščenje straniščnih posod. Umazana voda iz posod se nato odlije na kompost, in nikamor drugam.

 

Na novo zgrajena Hacienda za človeški gnoj.

 

Hlapenje iz kompostnega kupa. Ta kup je bil kopan in posnet hkrati od iste osebe – lopata v eni roki in kamera v drugi, torej se slika malo trese.

 

VIDEO: Praznjenje straniščnih posod

   

Kompostišče po 2 letih uporabe. Opazite mesto hiše in vrta na levi sliki. Hiša je za kompostnimi zaboji in na desno, vrt je zadaj ter na levo. Streha iz skrilavcev na kurniku se vidi na robu vrta (skrajno levo na slik, daleč zadaj). Kljub dejstvu, da sta kompostna zaboja napolnjena z straniščnim materialom, ne oddajata nobenega vonja. V desnem zaboju kompost dozoreva od prejšnjega leta. Porabil se bo v prihajajoči pomladi, in aktivni (levi) zaboj se bo pustil na miru letu dni (bo zorel). Kroženje se nadaljuje na ta način neskončno dolgo. Več lahko preberete v odlični knjigi o kompostiranju človeškega gnoja Humanure Handbook.

 

Sredinski zaboj se uporablja za pokrivni material, v tem primeru bale sena za zimo.

 


 

Moje Kompostišče Za Človeški Gnoj

Stari kompost je po 10 letih (2018) razpadel, lesene stebričke so mikroorganizmi dobesedno pojedli, zato sem naredil novega, verzijo 2.0.

Postavil sem temelj, cev premera 10 centimetrov, v njo sem dal sidro, vse skupaj zabetoniral s suhim betonom in privijačil leseni stebriček. To sem naredil, da ko bodo naslednjič stebrički tako pojedeni, jih bom samo zamenjal, in ne bo potrebno na novo kopat lukenj.

 

Ko postavite vseh 8, pustite dva dni da se dobro posušijo. Nato začnite privijati še deske. Uporabil sem običajne deske debeline 24mm, in vijake za iverne plošče (4,5x50mm) z navojem po celotnem steblu. Stebričke in deske od zunaj sem pobarval z barvo na vodni osnovi.

        

Med deskami pustiš malo prostora, da se lahko širijo in krčijo, ter da se hitro posušijo po dežju.

 

Vrata so po želji, lahko pustite brez vrat. V tem srednjem prostoru hraniš slamo, pokrivni material za kompost. Na vrhu sem privil desko, da je vse skupaj bolj stabilno in seveda preprosto streho, pokrito z bitumensko skodlo.

 

Tako zgleda na koncu. Dobro je, če se položi žičnata mreža na kompost, da ščiti pred živalmi, da bi brskali in vznemirjali kompost in da imate kompostni termometer. Sedaj še nekaj stvari na katere morate biti pozorni.

Na notranji strani kompostnega zaboja sem privil še palici, ki bosta držali deske, ki jih bom dajal na prvo stran zaboja, ko se bo le ta polnil. Razdalja med lesenim stebričkom in desko naj bo 5mm večja od debeline deske.

Za večjo stabilnost komposta, ker samo spredaj ni z ničem pritrjen, daste deske v višini beder, tako se boste lahko še naslonili pri polnjenju. Pazite, da bo razdalja med lesenimi stebrički enaka na vrhu. Zmerite dvakrat, privijte enkrat! Enako naredite še na drugem kompostnem zaboju.

Isto naredi še na sredini, med obema kompostnima zabojema, tako bo celotno kompostišče bolj stabilno. Tudi tukaj pazite na razdaljo med lesenima stebričkoma, še posebej, če boste delali vrata!

Po želji, lahko lesene stebričke in deske ob njih, lahko pokrijete z koški bitumenske skodle, da ih zaščite pred dežjem.

 

Stari plastičen kompostnik sem uporabil za žagovino, tako da pozimi ne zmrzne. Isto količino žagovine imam še v vrečah. Kompostni zaboji in žagovina sta blizu hiše, tako da ni dosti poti, kar pride zelo prav pozimi, ko je tema ali slabo vreme.

Tukaj še nekaj mojih izkušenj in koristnih nasvetov glede kompostiranjem.

Podrobne informacije o kompostiranju človeškega gnoja v odlični knjigi, ki je na voljo brezplačno ali jo kupite.

        

Vir: HumanureHandbook.com